Večjezičnost in narodna zavest kot kvaliteti cerkvenega izobraženca v Istri pred Prvo svetovno vojnoKošir, Diana (Avtor) IstrafrančiškaniduhovščinaHijacint Repič (1863–1918)Franjo Ravnik (1832–1883)zgodovinska sociolingvistikavečjezičnostjezikovna zavestnarodna zavestV prispevku je predstavljena paradigma večjezičnosti v Istri, ki je bila pred 1. svetovno vojno dežela Avstrijskega primorja. S sociolingvističnega vidika je opisan status jezikov v okolju, zlasti slovanskih, v odnosu do nemščine in dominantne italijanščine, ter analizirana jezikovna raba slovenskih izobražencev na primeru redovnika Hijacinta Repiča in duhovnika, prosvetnega delavca in politika Franje Ravnika. Njuno delovanje je predstavljeno s kulturno zgodovinsko metodo, izhajajoč iz modela etnične identitete, katerega pomembni del je narodna in jezikovna zavest posameznika. Ugotovljeno je bilo, da je bila tedaj izobražena duhovščina slovanskih korenin večjezična, za razliko od italijanskega klera, in da se je preklapljanje med jeziki dogajalo po načelu pragmatičnosti in aktualnosti. Na primeru dveh zgodovinskih osebnosti sta orisana dva »obraza večjezičnosti« – narodna zavest kot aktivna drža posameznika se je lahko odražala različno: pri patru Repiču skozi pisano besedo in izza samostanskih zidov, z jezikovno izobrazbo bodočih duhovnih pastirjev, pri Ravniku pa z angažirano družbeno-politično akcijo. 20252025-04-07 11:32:18Neznano21846UDK: 81ʹ27:27-75(497.5 Istra)DOI: 10.5281/zenodo.14983447COBISS_ID: 231618307OceCobissID: 164879881sl