<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014</dc:title><dc:creator>Vrezec,	Al	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Ergaver,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kapla,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bertoncelj,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bordjan,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jaklič,	Martina	(Sodelavec pri raziskavi)
	</dc:creator><dc:subject>hrošči</dc:subject><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:description>V končnem poročilu so predstavljeni rezultati terenskih raziskav šestih varstveno pomembnih vrst hroščev v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Za močvirskega krešiča (Carabus variolosus), rogača (Lucanus cervus), alpskega kozlička (Rosalia alpina) in bukovega kozlička (Morimus funereus) je v Sloveniji že vzpostavljena shema populacijskega in distribucijskega monitoringa s pripadajočimi metodološkimi protokoli in je pričujoča naloga poročilo o stanju v letih 2013 in 2014 glede na podatke zbrane v okviru populacijskega in distribucijskega monitoringa. Za tri vrste (močvirski krešič, rogač in alpski kozliček) smo izračunali populacijske trende in ugotovili zmeren upad populacije močvirskega krešiča ter stabilni populaciji tako rogača kot alpskega kozlička. Za alpskega in bukovega kozlička smo po zaključku petletnega ciklusa snemanja evalvirali shemo monitoringa in podali predloge izboljšave sheme za nadaljnji monitoring vrst. V poročilu so predstavljeni rezultati popisa v letih 2013 in 2014 za dopolnitev razširjenosti vrste puščavnika (Osmoderma eremita) in škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus). Glavni namen pričujoče naloge je bilo tudi testiranje metode lova puščavnika v letu 2014. Poznavanje razširjenosti škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) v zahodni Sloveniji je slabše, zato je bila izvedena dodatna raziskava razširjenosti. Glede na dosedanja vedenja o populacijah vseh že potrjenih vrst hroščev evropskega varstvenega pomena pri nas, podajamo nekaj smernic nujnih raziskav, ki bi jih bilo potrebno iz tega naslova izvesti v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili le na dejansko potrjene vrste.</dc:description><dc:publisher>Nacionalni inštitut za biologijo</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2024-09-16 11:34:24</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>20429</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 591.5</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3263055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
