<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obsevanje benignih bolezni</dc:title><dc:creator>Ratoša,	Ivica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grošelj,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jančar,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdel,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>But-Hadžić,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zobec Logar,	Helena Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>obsevanje</dc:subject><dc:subject>benigne bolezni</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:description>Cilja zdravljenja z obsevanjem benignih bolezni sta povrnitev funkcije in izboljšanje kakovosti življenja. Obsevanje benignih bolezni se običajno izvaja z nizko dnevno in celokupno obsevalno dozo. V primerjavi z dozo, ki se jo uporablja za zdravljenje malignih obolenj, je doza tukaj navadno precej nižja. S sodobnimi obsevalni-mi tehnikami, ki se uporabljajo v radioterapiji v zadnjem desetletju, je tveganje za poškodbe zdravega tkiva majhno. Z natančnim načrtovanjem obsevanja se žarki usmerijo na prizadeto območje, kar omogoča ohranitev zdravih tkiv. Obsevanje je tako varno in učinkovito, a je treba kljub temu vedno oceniti, kdaj je dobrobit obsevanja večja od morebitnih neželenih učinkov.</dc:description><dc:publisher>Onkolološki inštitut </dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-26 13:10:00</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>19900</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.82/.84</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1408-1741</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.25670/oi2024-003on</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 200304643</dc:identifier><dc:source>Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></metadata>
