<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocena količinskega stanja podzemnih voda za Načrt upravljanja voda 2022–2027 (NUV III)</dc:title><dc:creator>Souvent,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Andjelov,	Mišo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rman,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frantar,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>podzemna voda</dc:subject><dc:subject>vodno telo</dc:subject><dc:subject>preizkus količinskega stanja</dc:subject><dc:subject>vodna bilanca</dc:subject><dc:subject>ekosistemi</dc:subject><dc:subject>odvzemi</dc:subject><dc:description>Ocena količinskega stanja podzemnih voda je del Načrta upravljanja voda 2022–2027 (NUV III). Z njo po določenih kriterijih ovrednotimo količinsko stanje na 21 vodnih telesih podzemnih voda v Sloveniji kot »dobro« ali »slabo«. Ocena je izvedena s štirimi preizkusi, kjer analiziramo vpliv odvzemov (črpanih količin) podzemne vode na: količine podzemne vode  in  vodno  bilanco,  ekološko  stanje  površinskih  vodnih  teles,  kopenske  ekosisteme  odvisne  od  podzemne  vode  in  vdore slane vode ali vode slabše kakovosti v vodonosnik. Končno skupno oceno, na podlagi opravljenih preizkusov, določa kriterij  najslabše  ocene.  Na  podlagi  rezultatov  izvedenih  preizkusov  imamo  20  vodnih  teles  ocenjenih  s  skupno  oceno  »dobro«. Vodno telo Dravska kotlina pa je ocenjeno kot »slabo«, ker črpanje podzemne vode povzroča vdore vode slabše kakovosti v vodonosnik. Zadnja obdobna ocena količinskega stanja 1991–2020 razkriva, da imamo v plitvih vodonosnikih podzemnih  vodnih  teles  letno  na  razpolago  dobrih  4  milijarde  m3 podzemne vode. Odvzemi podzemne vode (črpane količine) so v obdobju 2014–2019 v plitvih vodonosnikih dosegali povprečno 135 milijonov m3/leto. Na območju globokega geotermalnega  vodonosnika  v  Murski  kotlini  so  odvzemi  v  tem  obdobju  ocenjeni  na  2,5  milijona  m3/leto. Numerični modeli simulirajo omejeno napajanje, ki se kaže kot izcejanje iz okoliških kamnin v geotermalni vodonosnik v višini približno 2,3 milijona m3 termalne vode na leto.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-01-16 09:59:14</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>17824</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 556.3</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0016-7789</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.5474/geologija.2023.012</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 179267075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
