<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7757"><dc:title>Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilita</dc:title><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ksilit</dc:subject><dc:subject>anatomska zgradba</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>barva</dc:subject><dc:subject>gostota</dc:subject><dc:subject>sorpcija</dc:subject><dc:subject>krčenje</dc:subject><dc:subject>dimenzijska stabilnost</dc:subject><dc:description>Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2017-07-12 09:19:20</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>7757</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
