<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7524"><dc:title>Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomu</dc:title><dc:creator>Merela,	Maks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjan,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica</dc:subject><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>poškodbe krošnje</dc:subject><dc:subject>nastajanje lesa</dc:subject><dc:subject>ksilem</dc:subject><dc:subject>kambij</dc:subject><dc:subject>Trephor</dc:subject><dc:description>Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-07-12 09:14:49</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>7524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
