<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7523"><dc:title>Waviness of beech sliced veneer</dc:title><dc:creator>Gornik Bučar,	Dominika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gospodarič,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica</dc:subject><dc:subject>rezani furnir</dc:subject><dc:subject>sušenje</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>valovitost</dc:subject><dc:subject>3D meritve</dc:subject><dc:description>V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-07-12 09:14:49</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>7523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
