<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7418"><dc:title>Razmerje med potencialom in donosi v slovenskih gozdovih</dc:title><dc:creator>Krajčič,	Darij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gozd</dc:subject><dc:subject>bruto donos</dc:subject><dc:subject>čisti donos</dc:subject><dc:subject>vlaganje v gozd</dc:subject><dc:subject>kalkulacija donosnosti</dc:subject><dc:subject>gospodarjenje z gozdom</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Gozd ima ekonomsko in socialno vlogo. Ekonomska vloga je pridržana predvsem lastniku gozda, ki jo v naših družbenih razmerah realizira zlasti s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Posek lesa se je v zadnjem obdobju bistveno znižal, temu trendu so sledila tudi vlaganja v gozdove. Delež poseka v prirastku je leta 1998 znašal komaj 40%, z gojitvenimi ukrepi usmerjamo okoli 25% prirastka. Usmerjanje razvoja gozdov je glede na lastništvo popolnoma različno. V zasebnih gozdovih se prirastek akumulira zlasti v najtanjšem debelinskem razredu. Povečanje poseka bolj kot proporcionalno poveča čisti donos iz gozda. Pri 30% zvišanju poseka, se čisti donos poveča za 65%. Višina poseka vpliva tudi na zaposlitev, zlasti na lokalni ravni. Gozdni delavec poleg pokrivanja svojih potreb prispeva v družbeno blagajno okoli 980.000 SIT letno. Nizka intenziteta gospodarjenja z gozdovi ni skladna z vseevropskim procesom o varovanju gozdov v Evropi in ne zdrži holistične in energetske presoje.</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2017-07-12 09:14:24</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>7418</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
