<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7268"><dc:title>Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevja</dc:title><dc:creator>Kalan,	Janko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalan,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simončič,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bioindikacija</dc:subject><dc:subject>analiza</dc:subject><dc:subject>iglice</dc:subject><dc:subject>žveplo</dc:subject><dc:subject>ovrednotenje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.</dc:description><dc:date>1995</dc:date><dc:date>2017-07-12 09:10:53</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>7268</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>