<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=31945"><dc:title>Primerjalna semantično-pragmatična analiza intenzitetnih označevalcev v avtorskih in umetno generiranih presojevalnih besedilih</dc:title><dc:creator>Košir,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>veliki jezikovni modeli</dc:subject><dc:subject>VJM</dc:subject><dc:subject>ChatGPT</dc:subject><dc:subject>GaMS</dc:subject><dc:subject>kolumna in blog</dc:subject><dc:subject>intenziteta jezika</dc:subject><dc:subject>pragmatika in semantika</dc:subject><dc:subject>korpusna analiza</dc:subject><dc:description>Podatki so rezultat pilotne primerjalne raziskave avtorskih in s pomočjo UI generiranih presojevalnih besedil, da bi ugotovili, ali se UI besedila, ki so po lastnostih sorodna izbranim avtorskim presojevalnim besedilom (kolumna, blog), razlikujejo z vidika intenzitete jezika, kar se odraža tudi v rabi besednih intenzitetnih označevalcev (po modelu Mikolič 2020). Namen primerjalne korpusne analize (sicer manjšega delovnega korpusa) avtorskih in umetno generiranih besedil z jezikovnima modeloma ChatGPT-5 (brezplačna verzija) in GaMS-12B-Instruct je ugotoviti, ali je slovenski jezikovni model glede na raznolikost in semantično ustreznost rabe intenzitetnih označevalcev (že) bliže slovenskim avtorskim besedilom v primerjavi z globalnim modelom ChatGPT, kar bi lahko bil eden od kazalnikov jezikovne kompetence.
Za potrebe raziskave je s pomočjo orodja Sketch Engine nastal manjši delovni korpus »Korpus avtorskih in umetno generiranih presojevalnih besedil«, ki je sestavljen iz treh podkorpusov: (1) 12 avtorskih kolumn oz. blogov, (2) 12 besedil, generiranih z jezikovnim modelom ChatGPT in (3) 12 besedil, generiranih s slovenskim modelom GaMS. S pomočjo orodja Sketch Engine so bili identificirani najpogostejši besedni izrazi, ki se v besedilih nastopajo v vlogi intenzitetnih označevalcev (krepilci, šibilci). V analizi smo se omejili na najpogostejše prislove in členke v tej vlogi med prvimi 50 najpogostejšimi prislovi oz. členki na frekvenčni listi korpusnih lem. 
Analiza je podala podobne rezultate, kot nekatere študije na anglosaškem gradivu, da obstajajo razlike v rabi intenzitetnih označevalcev med avtorskimi in s ChatGPT-jem generiranimi besedili (pri nas tudi z GaMS-om). Pri avtorskih besedilih se je pokazala večja raznolikost rabljenih izrazov v tej vlogi, zlasti so za avtorska besedila značilni izrazi, ki odražajo subjektivno vrednotenje tvorca, ki pa niso značilni za naša UI generirana besedila. Razlika v pogostosti rabe označevalcev intenzitete se je pokazala tudi pri primerjavi dveh jezikovnih modelov. V stilu besedil ChatGPT izstopa prisotnost izrazov morda, verjetno, lahko in pogosto, ki kažejo na težnjo k previdnemu, zadržanemu in posplošujočemu izražanju (izogibanje premočnim sodbam), kar sicer ni značilnost izbrane vrste presojevalnih besedil (kolumna, blog). Obratno se je pri besedilih modela GaMS pokazala visoka prisotnost izrazov vedno/stalno, najbolj, ki so pomenski presežniki, izrazito malo pa je šibilcev, kar kaže na odločen, okrepljen, a tudi posplošujoč stil (skrajnostno prikazovanje resničnosti).</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-19 14:09:35</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>31945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
