Možnosti uporabe umetne inteligence v rodoslovju: metodološki premislek na primeru slovenske emigrantske družine Ložar/Lozar iz Elyja v MinnesotiHazemali, David (Avtor) Gostenčnik, Nina (Avtor) Borovič, Mladen (Avtor) umetna inteligencadigitalna humanistikagenealogijaslovensko izseljenstvopogovorni sistemiOCRHTRNERZdružene države AmerikePrispevek predstavlja metodološki premislek o možnostih uporabe umetne inteligence (UI) v rodoslovju na primeru slovenske emigrantske družine Ložar/Lozar iz Prigorice pri Ribnici, ki se ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja preseli v Ely v Minnesoti. Izhodišče je Genealoški dokazni standard (GDS), ki določa "razumno izčrpno iskanje" virov, natančno navajanje, analizo in korelacijo informacij, razreševanje nasprotij ter oblikovanje preverljivega sklepa. Najprej pokažemo, kako klasična rodoslovna metoda, zasidrana v zgodovinopisni kritiki virov, vodi do dokaza o sorodstvenem razmerju med Frankom Lozarjem starejšim in Frankom Lozarjem mlajšim. Nato konceptualno obravnavamo tri skupine orodij UI – pogovorne sisteme, OCR/HTR in prepoznavanje imenovanih entitet (NER) – ter na študiji primera družine Ložar/Lozar pokažemo, kako lahko dopolnijo iskanje, transkripcijo in strukturiranje gradiva. Sklepno poudarimo, da morajo digitalni izhodi ostati hipoteze, ki dokazno veljavo pridobijo šele z verificiranjem po načelih GDS, in zagovarjamo hibridni model, v katerem UI deluje kot infrastrukturna podpora klasičnemu rodoslovnemu raziskovanju.20252026-08-05 11:21:49Neznano31563sl