<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=31524"><dc:title>Subarahnoidna krvavitev</dc:title><dc:creator>Tonin,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>anevrizemska subarahnoidna krvavitev</dc:subject><dc:subject>anevrizma</dc:subject><dc:subject>nevihtni glavobol</dc:subject><dc:subject>perimezencefalna krvavitev</dc:subject><dc:description>Subarahnoidna krvavitev je krvavitev v subarahnoidni prostor, ki je prostor med dvema možganskima ovojnicama; arahnoideo in pio mater. Spontana subarahnoidna krvavitev je lahko posledica različnih vzrokov, najpogosteje pa je posledica razpoka anevrizme (85 %). Drugi vzroki (15 %) za njen nastanek so raznoliki in obsegajo perimezencefalno krvavitev, razpok arteriovenske malformacije, arteriovensko duralno fistulo, intrakranialno disekcijo itd. Klinični znaki so lahko zelo različni in nastanejo predvsem zaradi draženja mening z razlito krvjo in zaradi učinka mase. Subarahnoidna krvavitev se lahko kaže z nevihtnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, zmedenostjo in drugimi motnjami zavesti. Za postavitev diagnoze se uporabljajorazlične slikovne preiskave, vključno s CT, CT-angiografijo in digitalno subtrakcijsko angiografijo. Zdravljenje je odvisno od vzroka krvavitve in največkrat vključuje izključitev anevrizme iz krvnega obtoka z endovaskularnim zdravljenjem s platinastimi zankami ali kirurškim posegom s kovinskimi sponkami. Po subarahnoidni krvavitvi smo pozorni tudi na zaplete, kot so ponovna krvavitev, hidrocefalus in vazospazem.</dc:description><dc:publisher>Društvo Medicinski razgledi</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-08-04 15:24:55</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31524</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>