<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=31037"><dc:title>Ali lahko s prehranskimi ukrepi vplivamo na izide imunoterapije raka?</dc:title><dc:creator>Vasle,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgoršek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk</dc:subject><dc:subject>klinična prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranska obravnava onkoloških bolnikov</dc:subject><dc:description>Klinična prehrana je stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnosticiranjem in obravnavo prehranskih ter presnovnih stanj. Onkološki bolniki so izrazito ogroženi za razvoj podhranjenosti, kaheksije in sarkopenije. Te motnje prehranjenosti vodijo v slabše klinične izide zdravljenja raka, vključno z imunoterapijo z zaviralci imunskih kontrolnih točk. Prehranjenost na izide zdravljenja z zaviralci imunskih kontrolnih točk vpliva preko različnih mehanizmov, med drugim preko vpliva na črevesno mikrobioto. Večja raznolikost in prisotnost določenih bakterijskih vrst sta pri bolnikih povezana z boljšimi izidi, zato modulacija črevesne mikrobiote predstavlja potencialno strategijo za izboljšanje izidov zdravljenja z zaviralci imunskih kontrolnih točk. Raziskave kažejo predvsem ugoden vpliv zadostnega vnosa prehranskih vlaknin. Za rutinsko uporabo komercialno dostopnih probiotičnih izdelkov pri bolnikih, zdravljenih z zaviralci imunskih kontrolnih točk, trenutno ni dovolj dokazov o klinični koristi. Sistematična, pravočasna in individualizirana prehranska obravnava onkoloških bolnikov pomembno prispeva k varnosti in učinkovitosti onkološkega zdravljenja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 11:56:30</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31037</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>