<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=31034"><dc:title>Pojavnost benzodiazepinov v skupini novih psihoaktivnih snovi v Evropi med leti 2008 in 2024</dc:title><dc:creator>Majar,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sollner Dolenc,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Agencija Evropske unije za droge</dc:subject><dc:subject>benzodiazepini</dc:subject><dc:subject>nove psihoaktivne snovi</dc:subject><dc:subject>zloraba</dc:subject><dc:description>Nove psihoaktivne snovi so sintetične ali naravne snovi, ki posnemajo učinke prepovedanih drog, a zaradi hitro spreminjajoče se sestave ostajajo nenadzorovane. Mednje sodijo tudi benzodiazepini, pomembna skupina zdravil, ki se v obliki novih analogov pojavljajo kot nove psihoaktivne snovi. Članek prikazuje pojavnost, uporabo in zdravstvena tveganja benzodiazepinov kot psihoaktivne nove snovi v Evropi med 2008 in 2024 na podlagi Evropske zbirke podatkov o novih drogah. Identificiranih je bilo 38 novih benzodiazepinov, največ (24) med leti 2014 in 2018, nato je število upadlo. Največ prijav prihaja iz Švedske, sledijo Nemčija in druge skandinavske države. Slovenija je med vodilnimi: zaznani so bili trije novi benzodiazepini in skupaj 14 različnih (37 % vseh), od katerih jih je osem v skupini I prepovedanih snovi. Večina zasegov vključuje tablete in praške, pogosto v kombinacijah, kar povečuje tveganje smrti. Leta 2020 so bili prisotni v polovici smrtnih primerov zaradi drog v Sloveniji, delež pa upada. Zloraba njihovih analogov kot novih psiho aktivnih snovi povzroča resne posledice, zato je spremljanje nujno.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 11:53:22</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>31034</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
