Raziskave ekološkega stanja Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezeraMori, Nataša (Avtor) Ogorelec, Žiga (Avtor) Požrl, Annasibila (Avtor) Stanković, David (Avtor) Eleršek, Tina (Avtor) Tivadar, Nika (Avtor) Vek, Mojca (Avtor) Simčič, Tatjana (Avtor) Kapla, Andrej (Avtor) Bedjanič, Matjaž (Avtor) visokogorska jezeraekološko stanjetrofični indekskemični in biološki parametriDolina Sedmerih Triglavskih jezerkemijska analiza vodezooplanktonV poročilu so predstavljeni rezultati ekološke raziskave Prvega (Jezero pod Vršacem), Petega in Šestega (Dvojno jezero) Triglavskega jezera v dolini Sedmerih Triglavskih jezer. Prvo jezero je najbolj severno ležeče jezero v dolini, ki ima dva stalna pritoka iz dveh potočkov ter je bilo pred letom 1994 tudi poleti popolnoma ali delno prekrito z ledom, snegom in plundro. Po letu 1994 je jezero poleti večinoma brez snega in ledu. Dvojno Triglavsko jezero je bilo od leta 1991 naseljeno z ribami, kar je korenito spremenilo lastnosti obeh jezer, obenem sta jezera tudi pod vplivom planinske koče pri Triglavskih jezerih, ki se nahaja med Močivcem in Petim jezerom. Med letom 2020 in 2023 je, v okviru projekta Vrh Julijcev (Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov Triglavskem narodnem parku), katerega vodilni partner je JZ Triglavski Nacionalni Park, potekal intenziven izlov rib in druge aktivnosti, kot je odstranjevanje makrofitov. Raziskavo v takšni obliki in obsegu smo izvedli prvič jeseni 2023, nato pa jo ponovili v septembru leta 2024 in 2025. Na terenu smo izmerili fizikalne, kemijske in izbrane biološke parametre jezer, odvzeli vzorce za kemijske analize vode, vzorce zooplanktona, fitoplanktona, fitobentosa (perifitona) ter bentoških nevretenčarjev, popisali prisotnost makrofitov in dvoživk ter rezultate primerjali s preteklimi podatki, pogledali dolgoročne trende in ovrednotili ekološko stanje vseh treh jezer. Raziskava v letu 2025 je nadaljevanje večletnega spremljanja stanja jezer, povzetega v poročilih pripravljenih s strani Nacionalnega Inštituta za biologijo za Triglavski nacionalni park od leta 2019 do leta 2024, hkrati pa tudi nadaljevanje raziskav, ki so se pričele v letu 1989 pod vodstvom biologov z Oddelka za biologijo Univerze Edvarda Kardelja in Inštituta za biologijo ter nadaljevale v 90. letih prejšnjega stoletja in prvem in drugem desetletju tega stoletja pod vodstvom prof. dr. Antona Branclja z Nacionalnega inštituta za biologijo. Prvo jezero je glede na izmerjene parametre v primerjavi z leti 2023 in 2024 ostalo v podobnem stanju z manjšimi odstopanji. Koncentracija klorofila a na gladini se je v Prvem jezeru po enem letu povišala, prav tako tudi koncentracija skupnega dušika na gladini, medtem ko je koncentracija skupnega dušika na dnu malenkost upadla, v primerjavi z letom 2023 pa so vrednosti še vedno nižje. Glede na leti 2023 in 2024 se je koncentracija skupnega fosforja znižala. Dodatne analize izvirov, ki se stekata v jezero so pokazale višje vrednoti nitratov v vzorcih iz izvirov kot v jezeru. Dno jezera tudi letos preraščajo nitaste zelene alge in lasastolistna vodna zlatica. V Petem jezeru se je kemijsko stanje v primerjavi z lanskim letom precej poslabšalo. Nasičenost s kisikom je po štirih letih ponovno padla pod 100% (dno), v primerjavi z leti 2023 in 2024 pa so analize pokazale tudi povišanje koncentracije klorofila a ter skupnega dušika. Presenetljivo pa je, da smo pri Šestem jezeru zaznali pozitivne spremembe, analize klorofila a so pokazale rekordno nizke vrednosti, prav tako analiza skupnega fosforja ter dušika, katerih koncentracija v Šestem jezeru z leti ves čas upada. Dno Dvojnega jezera še vedno povsem preraščajo nitaste zelene alge. Glede na vse zaznane spremembe se predlaga nadaljnje spremljanje stanja.Nacionalni inštitut za biologijo02026-07-09 12:21:28Neznano30978sl