<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=30426"><dc:title>Dejavniki rasti števila prebivalstva Slovenije 2011–2020</dc:title><dc:creator>Pelc,	Stanko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>rast števila prebivalstva</dc:subject><dc:subject>rodnost</dc:subject><dc:subject>smrtnost</dc:subject><dc:subject>naravna rast</dc:subject><dc:subject>selitve</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Prebivalstvo Slovenije se je v drugem desetletju 21. stoletja številčno povečalo kljub manjšanju števila žensk v rodni dobi in posledično manjšem številu rojstev ter večanju števila umrlih zaradi staranja. Rast je omogočalo priseljevanje iz tujine, ki se je okrepilo leta 2017, ko je popustil učinek finančno-gospodarske krize. Je pa pandemija COVID-19 povzročila padec priseljevanja v letu 2020. Prevladovalo je priseljevanje z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Medregionalne selitve so potekale predvsem v korist osrednjeslovenske statistične regije. Zaradi omejitev v času pandemije leta 2020 pa sta veliko priselitev, prav na račun omenjene, zabeležili gorenjska in obalno-kraška regija. Pomurska, koroška in goriška statistična regija so imele ob koncu desetletja manj prebivalcev kot na začetku, na lokalni ravni pa so imele najslabše demografske razmere obrobne in obmejne občine, na splošno stopnjo smrtnosti pa so imeli zelo velik vpliv domovi starejših občanov v občinah z majhnim številom prebivalcev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-06-24 14:22:46</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>30426</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>© Zveza geografov Slovenije 2025</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>