<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=30141"><dc:title>Jan Šedivý kot posrednik med slovensko in belorusko ter ukrajinsko kulturo</dc:title><dc:creator>Maver,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec Čizmarevič,	Manica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribernik,	Miro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Belorusija</dc:subject><dc:subject>Ukrajina</dc:subject><dc:subject>Jan Šedivý</dc:subject><dc:subject>belorusizacija</dc:subject><dc:subject>ukrajinizacija</dc:subject><dc:subject>belorusko-slovenski stiki</dc:subject><dc:subject>ukrajinsko-slovenski stiki</dc:subject><dc:description>Jan Šedivý ob koncu dvajsetih let 20. stoletja ni samo oral ledine s svojimi poglobljenimi predstavitvami beloruske in ukrajinske kulture, marveč se tudi njegov pristop razlikuje od tistega, ki je zlasti po drugi svetovni vojni v slovenskem prostoru prevladoval. To je bilo povezano z zgodovinskim trenutkom, v katerem so se Belorusi in Ukrajinci znašli v času zgodovinarjevega študija v Pragi. Poznejši razvoj je precej osramotil Šedivýjev optimizem s konca dvajsetih let. Skoraj popolno uničenje komaj oblikovane ukrajinske in beloruske kulturne elite v tridesetih letih 20. stoletja in druga svetovna vojna, ki je med drugim ustvarila novo politično mitologijo, sta skupaj s precej dvoumno združitvijo velike večine Ukrajincev in Belorusov pod sovjetsko egido na novo narisali kulturni zemljevid Vzhodne Evrope tudi za Slovence.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-06-16 09:49:37</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>30141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY 4.0</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
