<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=29678"><dc:title>Presejalni programi za raka</dc:title><dc:creator>Ivanuš,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarm,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovše,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak-Mlakar,	Dominika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kofol-Bric,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>onkologija</dc:subject><dc:subject>presejalni programi</dc:subject><dc:subject>epidemiologija</dc:subject><dc:subject>obvladovanje raka</dc:subject><dc:description>V Sloveniji organizirano populacijsko presejanje za raka temelji na treh državnih programih: ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk in Programu Svit za raka debelega črevesa in danke. V zadnjem desetletju so ti programi dosegli visoko organiziranost in mednarodno prepoznavnost. Po evropskih primerjavah se Slovenija uvršča med najuspešnejše države na področju organiziranega presejanja, tako glede pregledanosti ciljne populacije kot zmanjšanja bremena raka. V programih Svit in ZORA se zmanjšujeta incidenca in umrljivost, v programu DORA pa se pomembno povečuje delež rakov, odkritih v zgodnjih stadijih. V prispevku prikazujemo, kako so se uresničile ključne napovedi iz leta 2016, zlasti glede utrditve treh programov, prehoda programa ZORA na presejanje s testom HPV, izboljšanja zakonske podpore ter razvoja strokovnih podlag za nove programe. Posebno pozornost namenjamo tudi novim evropskim priporočilom in raziskovalno-razvojnim projektom, ki v Sloveniji podpirajo presojo in pripravo presejanja za pljučnega raka, raka prostate in želodčnega raka ter nadaljnji razvoj obstoječih programov. Predstavljeni so tudi novi pristopi, kot so presejanje, prilagojeno ogroženosti, matematično modeliranje, analize stroškovne učinkovitosti ter koncept vzdržnosti in pravičnosti presejalnih programov. Ključno sporočilo prispevka je, da je največja prednost Slovenije, da je presejalne programe razvila kot organizirane, podatkovno podprte, kakovostno vodene in mednarodno primerljive javnozdravstvene programe. Tudi v prihodnje mora ostati temeljno vodilo enako: organizirano presejanje naj bo uvedeno zgolj, če posamezniku in družbi prinese več koristi kot škode, uvajanje novih programov naj bo sistematično, skladno z evropskimi priporočili, poteka pa naj ob podpori obstoječih presejalnih programov in mednarodne stroke.</dc:description><dc:publisher>Kancerološko združenje Slovenskega zdravniškega društva; Onkološki inštitut</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-03 09:02:21</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>29678</dc:identifier><dc:source>Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
