<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=29030"><dc:title>Možnost množičnega/obsežnejšega razmnoževanja pravega kostanja (Castanea Mill sp.) z zelenimi potaknjenci</dc:title><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kunc,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>megljenje</dc:subject><dc:subject>nespolno razmnoževanje</dc:subject><dc:subject>nadomestni koreninski sistem</dc:subject><dc:subject>NKS</dc:subject><dc:subject>potaknjenci domačega kostanja</dc:subject><dc:description>Pravi kostanj (Castanea Mill sp.) je pomembna rastlinska vrsta, tako za gozdarsko, lesarsko, kot tudi hortikulturno (sadjarsko) stroko. Gre za vrsto, ki je pomemben del gozdnih sestojev (pomembno predvsem tudi za Slovenijo). Kostanjev les je cenjen za lesno industrijo, hkrati pa so kostanjevi plodovi pomembni v sadjarstvu. Nenazadnje so kostanjeva drevesa s svojo medonosnostjo pomembna za čebelarstvo, saj je kostanjev med cenjen v kulinariki. Čebelarstvo je panoga, ki je za Slovenijo svojstvena in zato nacionalno pomembna. Drevesničarsko predstavlja pravi kostanj poseben izziv, saj je vrsta, ki jo težko razmnožujemo. Spolni način razmnoževanja, ki vključuje uporabo semen, je mogoč in je pri tej vrsti, tudi hortikulturno (ne samo gozdarsko), dolgo veljal za glavni način razmnoževanja. Vseeno pa je spolni način razmnoževanja povezan z vrsto težav: od slabše kalivosti semen v posameznih letih, do težavne stratifikacije in kratkoročnega skladiščenja semen ter težavnega dolgoročnega skladiščenja semen. V sadjarski praksi se je v zadnjih desetletjih zelo razširil nespolni način razmnoževanja s cepljenjem, ki pa predvsem pri cepljenju medvrstnih križancev na sejance zgolj posamezne vrste pogosto vodi do neskladnosti (inkompatibilnosti) in končno do propada cepljenih sadik. Zato se že od nekdaj kot alternativa cepljenju omenja možnost razmnoževanja kostanjevih sadik z zelenimi potaknjenci. Vendar, do danes, kljub posameznim poskusom, nismo poznali učinkovite metode, ki bi bila tudi proizvodno zanimiva.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-04-17 14:28:56</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>29030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
