<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=28239"><dc:title>(Ne)trajnostne olimpijske igre</dc:title><dc:creator>Kolar,	Staša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinič,	Enej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>olimpijske igre</dc:subject><dc:subject>infrastruktura</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>sonaravni razvoj</dc:subject><dc:description>Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-12 16:26:11</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>28239</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
