<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=28147"><dc:title>Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?</dc:title><dc:creator>Slovenc Grasselli,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šumrada,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zavarovana območja</dc:subject><dc:subject>Kras</dc:subject><dc:subject>Ljubljansko barje</dc:subject><dc:subject>kmetijska krajina</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>naravna dediščina</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>ohranjanje biotske pestrosti</dc:subject><dc:description>Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-11 10:17:14</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>28147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>CC BY-SA 4.0</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>