<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=28146"><dc:title>Odzivi evropskih muzejev in galerij na begunsko krizo</dc:title><dc:creator>Rovšnik,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>muzeologija</dc:subject><dc:subject>muzeji</dc:subject><dc:subject>selitve</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>participativnost</dc:subject><dc:subject>solidarnost</dc:subject><dc:subject>priseljevanje</dc:subject><dc:subject>vključevanje</dc:subject><dc:description>Selitve so ena od konstant človeštva in tega se zavedamo tudi v Sloveniji, ki je bila vedno izjemno prehodna. V veliki meri gre za urbani pojav, zato imajo muzeji v urbanih okoljih ključno vlogo pri ozaveščanju javnosti o zgodovinskih in sodobnih perspektivah priseljenske politike in kulture. V prispevku pregledam, kako se nekateri evropski muzeji v svoji aktivistični praksi soočajo z begunsko krizo, kako vzpostavljajo dialog s priseljenci, lokalnimi skupnostmi in obiskovalci ter s tem prispevajo h kulturni integraciji priseljencev in k spremenjenim kulturnim identitetam kraja. Muzeografsko vprašanje, kako postaviti priseljenske in begunske tematike v muzej, lahko razširimo z možnostjo, da muzealci inkluzivne metode vpeljejo tudi v begunske centre in samoorganizirane skvote. Temeljni namen tega pisanja je spodbuditi slovensko muzejsko javnost k nadaljevanju diskurza, kako lahko muzeji in galerije pripomoremo k blaženju žgočih priseljenskih izzivov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-11 10:17:13</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>28146</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>CC BY-SA 4.0</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
