<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=28050"><dc:title>Manjšinsko vprašanje, disimilacija in bistvo narodnosti</dc:title><dc:creator>Mulej,	Oskar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>manjšine</dc:subject><dc:subject>Judje</dc:subject><dc:subject>nacizem</dc:subject><dc:subject>Josip Wilfan</dc:subject><dc:subject>disimilacija</dc:subject><dc:subject>manjšinske pravice</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:description>Pričujoči prispevek obravnava pomembno poglavje iz dela slovenskega tržaškega politika Josipa Wilfana, ki je kot predsednik Evropskega kongresa narodnosti sodil med najbolj izpostavljene akterje v evropskem gibanju narodnih manjšin med obema vojnama. Pri tem se osredotoča na njegovo vlogo in razmišljanje v enem najbolj kritičnih obdobij za Evropski kongres narodnosti v letih 1933 in 1934, ko so v Nemčiji zavladali nacionalsocialisti in se je v tej državi pričelo organizirano preganjanje Judov. Spričo dogajanja je bil Evropski kongres narodnosti, v katerem so Judje tvorili enega najpomembnejših členov, leta 1933 postavljen v zelo neprijeten položaj. Medtem ko so judovski predstavniki od kongresa zahtevali nedvoumno obsodbo nacistične politike, so se v njem najštevilčneje zastopane nemške manjšine temu skušale izogniti. Wilfan se je tako znašel na presečišču interesov in teženj, hkrati pa je bil soočen tudi s pomembnimi moralnimi, načelnimi in konceptualnimi premisleki. Ti so v marsikaterem pogledu presegali okvir vprašanja nemških Judov ter se navezovali na nekatera ključna vprašanja medvojne manjšinske politike. Na podlagi podrobne analize arhivskega gradiva ter drugih zgodovinskih virov si prispevek prizadeva orisati Wilfanovo ravnanje spričo notranje krize Evropskega kongresa narodnosti ter razčleniti njegovo osebno razmišljanje o položaju nemških Judov ter nanj vezanemu širšemu problemskemu kompleksu. Podrobni rekonstrukciji dogajanja v letih 1933 in 1934 v prvem delu prispevka tako v drugem delu sledi analiza Wilfanove korespondence z različnimi akterji znotraj in zunaj kongresa. Ta nakazuje kompleksnost njegovega razmišljanja o problemu, do katerega je pristopal z upoštevanjem različnih zornih kotov, hkrati pa moral upoštevati tudi praktični moment ohranjanja pogojev za nemoteno nadaljnje delo kongresa. Razpetosti med zasebnim pogledom na situacijo ter uradnim stališčem organizacije, ki jo je vodil, je bila pri tem pridružena tudi mera napetosti med Wilfanovo koncepcijo narodnosti ter širšimi vidiki enakosti in človekovih pravic, ki jim je skušal vseskozi ostajati zvest.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-09 10:26:45</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>28050</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
