<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=27485"><dc:title>Dežela, ki je ni na zemljevidu</dc:title><dc:creator>Senegačnik,	Brane	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Andrej	(Prevajalec povzetka)
	</dc:creator><dc:creator>Grdina,	Igor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Matija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>literarne vrste</dc:subject><dc:subject>poezija</dc:subject><dc:subject>teorija lirike</dc:subject><dc:description>Čeprav knjiga Dežela, ki je ni na zemljevidu. Lirični vidiki antropologije vseskozi ohranja osrednjo usmeritev k vprašanjem povezanosti lirike s človekovim bivanjem in k eksistencialnim temam, kot so življenje, smrt, minevanje …, pa je ta osrednja tematika ponekod zastavljena generalno preko avtorjevih teoretskih razmislekov, drugod pa navezana na konkretne primere (npr. poglavje o sodobnem hrvaškem pesniku Tomislavu Marijanu Bilosniću Pesnik in njegove Molitve). Ta preplet med avtorjevo refleksijo in obravnavo ter interpretacijo konkretnih primerov je vsekakor redek primer študije o temeljnih vprašanjih besedne umetnosti, še posebej lirike. Dialogu med avtorjevo osebno in izredno subtilno izraženo pesniško izkušnjo in konkretnimi primeri pa se pridružujejo še zapisi drugih avtorjev o poeziji. Suvereno povezovanje vse teh različnih pristopov daje knjigi posebno odliko in je vsekakor zanimivo, saj zahteva od bralca še poseben intelektualni razmislek, knjiga pa se s tem, kot pove že naslov, metodološko izmika strogo znanstveno zasnovani socialni antropologiji, saj gre za resničnost, s katero se srečujemo v lirični poeziji.
Ob tem ni presenetljivo, da avtor te knjige zapiše: »[…] V tem pogledu mora biti literarna veda še posebej senzibilna in se mora nenehoma spuščati (ali dvigovati) z ravni splošnega vedenja v nova in nova raziskovanja konkretnih besedil in ob njih preverjati, korigirati in dopolnjevati utrjeno vedenje.«</dc:description><dc:publisher>Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2026-02-09 14:11:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>27485</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
