<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=27430"><dc:title>Ponovno premišljevanje arhivov</dc:title><dc:creator>Moctezuma-Burns,	Olin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Andrej E.	(Prevajalec)
	</dc:creator><dc:subject>majevski solarji</dc:subject><dc:subject>arhivi</dc:subject><dc:subject>gospodinjsko znanje</dc:subject><dc:subject>zgodovinarska praksa</dc:subject><dc:subject>Jukatan</dc:subject><dc:description>Arhivi so za ustvarjanje zgodovine osrednjega pomena že vsaj od 19. stoletja. Toda proučevanje domačih arhivov v Sotuti na Jukatanu (Mehika) zahteva odmik od tradicionalnega pojmovanja arhivov kot popisanih papirjev, saj je bila regija stoletja žrtev memoricida in uničevanja dokumentarne dediščine. Kar pa polotok dejansko premore, so solarji, majevski vrtovi ali gospodinjska zemljišča, ki kot vzorec v krajini ohranjajo vire, oskrbovane že od davnih časov, skupaj z znanjem o njihovi uporabi. V tem članku raziskujemo možnost, da bi solarje obravnavali kot arhive, pri čemer se opiramo na pomembna koncepta jukateških Majev: tsikbal, pogovor, in ts‘iib, pisava, pa tudi moje osebne izkušnje v Sotuti. Besedilo je navdihnjeno s pojmoma »pluriverzuma« in »arhivskega multiverzuma« iz latinskoameriške družbene teorije oziroma arhivistike. Tako bomo videli, kako nam lahko preizpraševanje tradicionalnega pojmovanja arhivov omogoči, da zgodovinopisno prakso prilagodimo ozemljem, ki jih preučujemo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-07 09:20:36</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>27430</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
