<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=27392"><dc:title>Vivitur ingenio</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štupar,	Milan	(Fotograf)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Zalaznik,	Tomaž	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Grdina,	Igor	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Polona	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>italijanska grafika</dc:subject><dc:subject>nemška grafika</dc:subject><dc:subject>švicarska grafika</dc:subject><dc:subject>grafična umetnost</dc:subject><dc:subject>16. st.</dc:subject><dc:description>Predstavljene študije del renesančnih mojstrov knjižne grafike so nastale na podlagi raziskav gradiva in situ, pregleda obstoječih virov ter primerjalnih analiz z že dokumentiranimi ilustracijami in okrasjem ter drugimi sočasnimi likovnimi deli. Največ tukaj opisanega gradiva je iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki hrani tudi največji fond gradiva iz 16. stoletja v Sloveniji. Osnovni fond Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov v NUK-u, je nastal iz gradiva Licejske knjižnice, ustanovljene leta 1774. V njej so danes po numerus currens postavljene knjige iz nekdanjih samostanov; vsebuje pa tudi knjige iz plemiških knjižnic in zasebnih zbirk premožnih meščanov in drugih vplivnih posameznikov, najpogosteje pa je v knjigah iz 16. stoletja iz zbirke NUK navedena provenienca gornjegrajske škofijske knjižnice.
Nekaj omenjenih del je iz knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Samostanske skupnosti so imele v zgodovini namreč pomembno vlogo v kulturnem in družbeno-socialnem razvoju vse do 18. stoletja oz. do jožefinskih reform. Mnoge samostanske knjižnice tako še danes hranijo bogate zbirke starih tiskov, a le redki izmed samostanov so nepretrgoma delovali skozi vsa stoletja in ohranili velik del prvotnega izbora knjižničnega gradiva. Knjižnična zbirka iz Frančiškanskega samostana v Novem mestu se je dopolnjevala vse od nastanka samostana v letu 1472. Samostan je v sočasni skupnosti opravljal številne družbeno pomembne funkcije, skrbel je za šolstvo, zdravilstvo in duhovno oskrbo, pa tudi za pravne zadeve. Tako ohranjeno gradivo predstavlja duha časa, v katerem je bilo gradivo knjižnice izbrano in dobavljeno.</dc:description><dc:publisher>Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2026-02-04 14:01:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>27392</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
