Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem vzhodnem območju Alp v SlovenijiMarolt, Uroš (Avtor) Božič, Gregor (Avtor) Ferreira, Andreja (Avtor) Mlinšek, Gorazd (Avtor) Brus, Robert (Avtor) cemprinPinus cembra L.avtohtonostohranjevanje genskega skladaredka vrstamarginalna populacijaSmrekovecSlovenijaAlpeRaziskali smo edini znani domnevno avtohtoni nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z napravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih premerili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina, ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili starost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja. Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cemprinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši. Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenjujemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji. Najpomembnejši argument proti samoniklosti je razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne vrednote.20172026-01-28 09:21:42Neznano26977slImetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji