<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=26785"><dc:title>Komunikacija in kakovost odnosov med medicinsko sestro in starostniki v patronažnem varstvu</dc:title><dc:creator>Perušek,	Anica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zurc,	Joca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skela-Savič,	Brigita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>starejši ljudje</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>patronažna služba</dc:subject><dc:subject>odločanje</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: V zdravstveni negi starostnikov sta komunikacija in z njo povezan odnos do starih ljudi zelo pomembna dejavnika kakovostne zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ugotoviti smo želeli zadovoljstvo starih ljudi v zdravstveni oskrbi ter njihovo vključevanje v proces odločanja v zdravstveni negi. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Izvedena je bila terenska raziskava, podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom,ki je vseboval 28 vprašanj. Vzorec je sestavljalo 110 starostnikov, ki so bili izbrani na način priročnega vzorca, stari so bili med 65 in 100 let in so živeli v domačem okolju. Podatke so zbrale patronažne medicinske sestre ob kurativnih in preventivnih obiskih v januarju in februarju 2012. Podatki so bili obdelani s pomočjo opisne statistike, enofaktorske analize variance in testa hi-kvadrat. Rezultati: V največjem delu so anketiranci navedli, da lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo (42,7 %), v 30,9 % pa kot slabo. Rezultati so pokazali statistično pomembno razliko med oceno zdravja anketirancev (p = 0,028) in željo anketirancev o vključevanju v odločanje (p = 0,028). Rezultati pokažejo, da med starostnimi skupinami anketirancev ni statistično pomembnih razlik pri spremenljivkah vljudnost in prijaznost (p = 0,316), poznavanje osebnega, socialnega in kulturnega ozadja starostnikov (p = 0,345), želje anketirancev, da se obisk neprekinja s telefonskimi pogovori (p = 0,195) in vključevanje anketirancev v odločanje pri zdravstveni negi (p = 0,836). Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi starejših ljudi na domu je pomemben dejavnik komunikacija in kakovost odnosov patronažnih medicinskih sester do anketirancev. Rezultati so lahko podlaga za izboljševanje zdravstvene nege starejših ljudi na domu.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:43:22</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
