<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=26779"><dc:title>Dejavniki tveganja za pojav bolečine v križu pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Miša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bolečina v križu</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>Uvod: Pojav nespecifičnih bolečin v križu pri otrocih in mladostnikih narašča. Namen članka je na podlagi pregleda literature predstaviti rezultate raziskav, katerih namen je bil ugotoviti prevalenco bolečine v križu, dejavnike tveganja v povezavi s spolom, starostjo, antropometričnimi parametri, dejavnike tveganja, povezane z življenjskim slogom, telesne dejavnike tveganja, s šolo povezane dejavnike tveganja, psihosocialne dejavnike tveganja in uspešnost preventive pri obravnavi nespecifične bolečine v križu pri otrocih in mladostnikih. Metode: Za pregled literature so bile uporabljene elektronske baze podatkov: Medline, PubMed, Google Scholar, PEDro, Springer Link, Elseviewer in The Cochrane Library. Za analizo so bile uporabljene presečne, longitudinalne, prospektivne in primerjalne raziskave, objavljene med leti 2001 ter 2011, v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku, ki so vključevale otroško in mladostniško populacijo z nespecifično kronično in akutno bolečino v križu in/ali v spodnjem predelu hrbta. Iz iskalnega nabora 97 zadetkov je bilo za analizo uporabljenih 50 raziskav. Rezultati: Prevalenca bolečin v križu se pri otrocih in mladostnikih zvišuje. Največ povezav je bilo z ženskim spolom, starostjo, šolskim pohištvom, telesno neaktivnostjo in športnimi treningi višje intenzitete, poškodbami, bolečinami v križu v preteklosti, hitro rastjo, daljšim časom nošenja šolskega nahrbtnika, zmanjšano raztegljivostjo stegenskih mišic sprednje in zadnje strani, s čustvenimi, vedenjskimi težavami ter osamljenostjo. Diskusija in zaključek: Vpliv dejavnikov tveganja je večdejavniški. Do sedaj izvedeni intervencijski preventivni programi so temeljili na izobraževanju otrok o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti v njihov vsakdan ali kombinaciji obojega.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:43:17</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
