<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=26756"><dc:title>Mladostnik in samopoškodba</dc:title><dc:creator>Hvala,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotar,	Viki	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zoronjič,	Erna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterec Kotar,	Darija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>oblike samopoškodbenih vedenj</dc:subject><dc:subject>funkcije samopoškodbenih vedenj</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>samopoškodbe</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Mladostniki v današnjem sodobnem in zahtevnem svetu iščejo različne možne alternative za komunikacijo, včasih je komunikacijski kanal in način izražanja stiske prav samopoškodba. Namen članka je po predstavitvi najpogostejših oblik in funkcij samopoškodbenega vedenja mladostnikov poiskati možnosti za preventivno zdravstvenovzgojno delovanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, pregled strokovne literature s področja zdravstvene nege, psihiatrične zdravstvene nege, družboslovja in psihologije. Uporabljene so bile ključne besede mladostnik, samopoškodbeno vedenje, preventiva. Literatura je bila pridobljena preko spletnega iskalnika Google učenjak ter bibliografskih baz EBSCOhost Web (CINAHL, MEDLINE, PSYCINFO) in COBIB.SI. Diskusija in zaključek: Analiza obstoječega stanja v Sloveniji pokaže, da bi lahko tako v vzgojno-izobraževalnih institucijah kot tudi v zdravstvenih ustanovah okrepili preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno nemalo pozornosti nameniti kakovostnemu usposabljanju strokovnih delavcev, spodbujanju medinstitucionalnega sodelovanja ter angažiranosti in občutku soodgovornosti za duševno zdravje naših mladostnikov. Izziv sodobnega zdravstvenovzgojnega dela je, da išče različne možnosti in priložnosti preventivnega zdravstvenovzgojnega dela z namenom približati se mladostnikom v stiski.</dc:description><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:42:54</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
