<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=26607"><dc:title>Predporodna in poporodna obravnava žensk v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>novorojenčki</dc:subject><dc:subject>babice</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>patronažno varstvo</dc:subject><dc:subject>patronaža</dc:subject><dc:description>Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji.Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja.Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:38:44</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
