<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=26291"><dc:title>Sodobno vodenje trajne astme</dc:title><dc:creator>Košnik,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuškovič,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fležar,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osolnik,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zidarn,	Mihaela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škrgat,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadivec,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:description>Astmo ima vsaj 5% ljudi. Bolnike duši, ker se zaradi astmatskega vnetja zožijodihalne poti. Ukrepi, ki zmanjšajo astmatsko vnetje, izboljšajo astmo. Vnetje zmanjšujemo z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev ter predvsem z uporabo protivnetnih zdravil. Raziskave urejenosti astme po vsem svetu pokažejo, da v vsakdanjem življenju le malo bolnikov doseže tako dobro stanje urejenosti bolezni, kakršno je možno doseči v kliničnih raziskavah. Trenutno veljavne svetovne smernice za obravnavo astme imajo pomanjkljivost, da se osrediščajo v glavnem na predpisovanje zdravil. Dejstvo pa je, da na urejenostbolezni lahko vplivamo predvsem z zdravstveno vzgojo in večanjem zavzetosti bolnikov za zdravljenje.</dc:description><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2026-01-28 00:30:27</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>26291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
