<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=25515"><dc:title>Opus arhitekta Josepha Hasslingerja (1807–1845)</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Donša,	Jure	(Fotograf)
	</dc:creator><dc:subject>Joseph Hasslinger</dc:subject><dc:subject>Pietro Nobile</dc:subject><dc:subject>klasicistična arhitektura</dc:subject><dc:subject>arhitektura zgodnjega historizma</dc:subject><dc:subject>arhitektura 19. stoletja</dc:subject><dc:subject>Gradec</dc:subject><dc:subject>Rogaška Slatina</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:description>V prispevku je predstavljena prva celovita obravnava opusa arhitekta Josepha Hasslingerja, čigar dela so ohranjena v Sloveniji, Avstriji in Ukrajini. Dosedanje poznavanje Hasslingerjevega opusa je revidirano in dopolnjeno na podlagi vloge za profesuro na šoli za arhitekturo dunajske akademije upodabljajočih umetnosti iz leta 1842, poznejša dela so proučena na podlagi ohranjenih načrtov in omemb v sočasnih pisnih virih. Izpostavljeni so vplivi profesorja Pietra Nobila ter italijanskih renesančnih palač in sodobnih münchenskih stavb, ki jih je Hasslinger proučeval med študijskim potovanjem. Med najpomembnejšimi naročniki načrtov za cerkve, javne stavbe za reprezentativne, upravne, zdravstvene in zdraviliške namene ter za stanovanjske stavbe so bili štajerski deželni stanovi, plemstvo ter graški in mariborski meščani.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-21 17:47:35</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>25515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>