<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=25488"><dc:title>Tajna misija Josipa Smodlake v Rim</dc:title><dc:creator>Lampe,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zgodovina Jugoslavije</dc:subject><dc:subject>druga svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>Julijska krajina</dc:subject><dc:subject>deportacije</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>diplomacija</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2026-01-21 13:24:24</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>25488</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
