<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=25185"><dc:title>Intenziteta jezika v slovenščini in nekaterih drugih južnoslovanskih jezikih</dc:title><dc:creator>Mikolič,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>južnoslovanski jeziki</dc:subject><dc:subject>medkulturna pragmatika</dc:subject><dc:subject>naklonskost</dc:subject><dc:subject>krepilec</dc:subject><dc:subject>šibilec</dc:subject><dc:subject>korpusni pristop</dc:subject><dc:subject>intenziteta jezika</dc:subject><dc:subject>pragmatično jezikoslovje</dc:subject><dc:description>V prispevku nas zanimata naklonskost in intenziteta jezika v južnoslovanskih jezikih (slovenščini, bosanščini, hrvaščini, srbščini in črnogorščini). Raziskava na osnovi korpusnega pristopa izhaja iz teoretskih izhodišč pragmatike in medkulturne pragmatike. S pomočjo korpusov spletnih besedil omenjenih jezikov, zbranih v okviru središča znanja CLARIN za južnoslovanske jezike (CLASSLA), je bila opravljena primerjalna lingvistična analiza z namenom prepoznavanja jezikovnih sredstev in komunikacijskih vzorcev, povezanih z intenziteto jezika. Primerjalna študija je pokazala, da se v jezikih BHSČ krepilci uporabljajo pogosteje, šibilci pa redkeje kot v slovenščini, kar nakazuje visoko intenziteto spletnih besedil v teh jezikih. Kljub manjši splošni rabi krepilcev v slovenščini pa pogostost krepilcev v oglaševalskih in mnenjskih besedilih kaže, da je tudi za slovensko spletno komunikacijo značilna visoka intenziteta jezika.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-13 12:13:12</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>25185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>(c) 2025 Vesna Mikolič</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>