<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=25182"><dc:title>Cerebelarni mutizem</dc:title><dc:creator>Demšar,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stefanović,	Milica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zadnja lobanjska kotanja</dc:subject><dc:subject>meduloblastom</dc:subject><dc:subject>možganski tumor</dc:subject><dc:subject>tumor pri otrocih</dc:subject><dc:subject>pediatrija</dc:subject><dc:description>Med možganskimi tumorji so tumorji zadnje lobanjske kotanje najpogostejši možganski tumorji pri otrocih. Izbira zdravlje-nja je odvisna od mesta in načina rasti tumorja ter s tem povezane možnosti odstranitve z operacijo, od vrste in razširje-nosti tumorja in od otrokove starosti. Z operacijo skuša kirurg odstraniti celoten ali čim večji del tumorja, kar pa vedno ni izvedljivo, saj bi odstranitev lahko povzročila nesprejemljivo nevrološko okvaro. Najpogostejši zaplet po operaciji tumorja zadnje  lobanjske  kotanje  je  sindrom  cerebelarnega  mutizma.  S  predstavitvijo  obravnave  predšolske  deklice,  ki  se  je  na  Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravila zaradi meduloblastoma in je po operaciji utrpela sindrom cerebelarnega mutizma, želimo poudariti pomen zgodnje in kontinuirane timske rehabilitacije za optimalno okrevanje. Članek zapolnjuje vrzel v slovenski in tudi mednarodni strokovni literaturi na področju rehabilitacije po nastanku cerebelarnega mutizma</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-13 11:51:20</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>25182</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>