<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=23203"><dc:title>Sodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom</dc:title><dc:creator>Svirčić Gotovac,	Anđelina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zlatar,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikšič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>mesta</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>civilna družba</dc:subject><dc:subject>pobude</dc:subject><dc:subject>Zagreb</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>primerjalna metoda</dc:subject><dc:description>Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2025-08-05 11:57:43</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>23203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
