<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=22879"><dc:title>Infuzijske reakcije po parenteralni aplikaciji citostatikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019-2023</dc:title><dc:creator>Eberl,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadiš,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec Kos,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>incidenca</dc:subject><dc:subject>infuzijska reakcija</dc:subject><dc:subject>neželeni učinki</dc:subject><dc:subject>parenteralna kemoterapija</dc:subject><dc:description>Nekatera protitumorna zdravila, ki jih apliciramo parenteralno, predstavljajo tveganje za pojav infuzijskih reakcij, ki so pogost vzrok prekinitev zdravljenja pri bolnikih z rakom. Izvedli smo retrospektivno analizo infuzijskih reakcij na Onkološkem inštitutu Ljubljana med leti 2019 in 2023. V raziskavo smo vključili vse bolnike, ki so v navedenem časovnem obdobju med parenteralno aplikacijo citostatikov doživeli infuzijsko reakcijo. Med bolniki, ki so prejeli 14 različnih citostatičnih učinkovin, je bila infuzijska reakcija poročana v 403 primerih. Najvišjo incidenco infuzijskih reakcij (7,42 %) smo zabeležili pri pegilirani liposomalni obliki doksorubicina, najnižjo pa pri ciklofosfamidu (0,06 %). Infuzijske reakcije so bile pri antraciklinih in taksanih najpogostejše v prvem oziroma drugem ciklu terapije, pri platinovih spojinah pa v poznejših ciklih. Pri večini zdravilnih učinkovin, razen pri platinovih spojinah, so bolniki po pojavu infuzijske reakcije še isti dan nadaljevali s kemoterapijo, pri čemer so se infuzijske reakcije redko ponovile.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-07 14:30:57</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>22879</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>