<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=22231"><dc:title>Panteizem z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA)</dc:title><dc:creator>Andrejč,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>panteizem</dc:subject><dc:subject>vera in razum</dc:subject><dc:subject>religija in znanost</dc:subject><dc:subject>Ludwig Wittgenstein</dc:subject><dc:subject>NOMA</dc:subject><dc:description>V članku obravnavam panteizem v okviru področja »vere in razuma« v f ilozofiji religije, pri čemer se osredotočam na vprašanje odnosa med panteizmom in empirično-znanstveno racionalnostjo. Vprašanja se lotevam z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (ang. Wittgensteinian Nonoverlapping Magisteria – WNOMA), kot imenujem ta pristop k znanosti in religiji. WNOMA zagovarja kategorialno razliko med religioznim in znanstvenim jezikom in naravnanostjo, ki jo pojasnjujem s pomočjo razlikovanja med religioznimi verovanji in znanstvenimi prepričanji ter van Fraassnove distinkcije med religiozno in empiristično držo. To pomeni, da je pristop WNOMA k religioznim verovanjem ne-evidencialističen in da izkustveno-instinktivni vidik religije poudarja kot bolj temeljnega v primerjavi s sistematsko-intelektualnim. Raznolikost sodobnega panteizma delno izvira iz vprašanja, ali določena oblika panteizma daje prednost izkustveno-duhovni ali intelektualni plati oziroma ali je »vroča« ali »hladna«. Obravnavam nekaj povednih primerov: Spinozo, Einsteina, Svetovno panteistično gibanje (WPM) in »čudo-vito« argumentacijo panteizma, ki jo je nedavno predstavil Ryan Byerly. Glavni prispevek tega članka je kritična interpretacija teh različic panteizma z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA), s katero želim ponazoriti verodostojnost in potrditi prepričljivost pristopa WNOMA k panteizmu. Pri tem se osredotočam na odnos panteizma do znanstvene racionalnosti na eni strani in izkustva na drugi. Zagovarjam tezo, da bolj vroče oblike panteizma lahko izkazujejo intelektualno vrlost tudi brez razvitega filozofskega ali teološkega sistema, če jim uspe združiti empiristično držo in panteistično religiozno stališče. Prav tako trdim, da je »hladnejši« in filozofsko bolj rigorozni panteizem lahko problematičen, kadar predpostavlja religiozni evidencializem, zapostavlja izkustveni vidik panteizma v korist intelektualizma ali/in zamegljuje meje med znanostjo in religijo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-12 11:47:01</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>22231</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
