<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=21116"><dc:title>Analiza mladja na Pahernikovi posesti</dc:title><dc:creator>Rihter,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gostota in zmes drevesnih vrst</dc:subject><dc:subject>veliki rastlinojedi parkljarji</dc:subject><dc:subject>poškodbe mladovja</dc:subject><dc:subject>smrekovo-jelovo-bukovi gozdovi</dc:subject><dc:subject>jelovja</dc:subject><dc:subject>gozdna inventura</dc:subject><dc:description>Kakovostno naravno pomlajevanje je ključno za sonaravno gospodarjenje, a ker gozdna inventura ne zagotavlja dovolj informacij, smo v letu 2023 izpeljali dodatno vzorčenje mladovja na mreži stalnih vzorčnih ploskev na Pahernikovi posesti. Ugotovili smo sprejemljive povprečne gostote mladja pod 130 cm višine s 15.924 osebki ha-1, mejno zadovoljive gostote mladovja nad 130 cm višine in s premerom &lt; 5 cm z 994 osebki ha-1 in nizke gostote za mladovja med 5 in 10 cm premera z 276 osebki ha-1. Vse mladovje je v poprečju zastiralo 24 % površine tal, pritalna vegetacija pa 11 %. Razlike v gostotah in zastiranju mladovja med nadmorskimi višinami in prostorsko ločenimi deli posesti niso bile izrazite. V mladovju je prevladovala smreka (38 %), sledili sta jelka (32 %) in bukev (26 %). Visok delež jelke je bil na račun visokih gostot v višinskem razredu do 20 cm. V višjih razredih je bilo jelke vse manj, objedenost po rastlinojedi divjadi je bila intenzivnejša. Povprečno objedanje mladja do 1,3 m je znašalo 33 %, jelke pa 39 %. Izpeljana inventarizacija in analiza mladovja nakazujeta možnosti izboljševanja gozdne inventure.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-30 11:15:51</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>21116</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
