<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=20450"><dc:title>Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011</dc:title><dc:creator>Govedič,	Marijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bedjanič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrezec,	Al	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šalamun,	Ali	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>raki</dc:subject><dc:subject>monitoring</dc:subject><dc:description>Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so:
•	nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000,
•	zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
•	oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
•	nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes),
•	vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov. 
Specifične zahteve so:
•	raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni,
•	na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča,
•	razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena,
•	izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti.
Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
</dc:description><dc:publisher>Center za kartografijo favne in flore</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2024-09-16 14:18:56</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>20450</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
