<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=16490"><dc:title>Pljučni rak - nacionalni problem</dc:title><dc:creator>Vrankar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>onkološko zdravljenje</dc:subject><dc:subject>bolniki</dc:subject><dc:description>Breme pljučnega raka v Sloveniji v zadnjem desetletju ostaja nacionalni problem. Incidenčna 
stopnja se je pri moških sicer ustalila v zadnjih nekaj desetletjih, podatki pri ženskah pa 
kažejo na strm porast incidence v zadnjem desetletju, saj vsako leto zboli za skoraj 6 % več 
žensk. Kar dobra polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob diagnozi razsejan pljučni rak, ki 
ga kljub sodobnim načinom zdravljenja ne moremo pozdraviti. Po umrljivosti je pljučni rak 
pri moških in pri ženskah na prvem mestu. Vsako peto smrt zaradi raka pripišemo pljučnemu 
raku. Petletno preživetje bolnikov, zbolelih v obdobju 2015–2019, je bilo 19,5 %, bolnic pa 
26,4 %. Izzivi v prihodnosti so v zgodnejšem odrivanju pljučnega raka. Raziskave so pokazale, 
da lahko presejanje pljučnega raka zniža umrljivost za 20 %, saj omogoča odkrivanje zgodnjih 
oblik raka. V presejalni program pljučnega raka morajo biti vključeni učinkoviti programi za 
opuščanje kajenja, prav tako pa je potrebno intenzivirati aktivnosti primarne preventive.</dc:description><dc:publisher>Slovensko zdravniško društvo, Združenje za radioterapijo in onkologijo SZD</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-12 11:50:33</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>16490</dc:identifier><dc:source>Ljubljana</dc:source><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
