<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=16096"><dc:title>Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka</dc:title><dc:creator>Bogdan,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocvirk,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>neželeni učinki</dc:subject><dc:subject>bolniki</dc:subject><dc:subject>sistemsko zdravljenje</dc:subject><dc:description>Slabost in bruhanje sta pogosta neželena učinka sistemskega zdravljenja raka, ki pomembno vplivata na kvaliteto življenja bolnikov. V mehanizem nastanka so vpleteni različni živčni prenašalci, pomembno vlogo imajo dopamin, serotonin in substanca P. Glede na čas nastanka pozanamo akutno in pozno s sistemskim zdravljenjem povzročeno slabost in bruhanje. Najučinkoviteje ju obravnavamo s profilaktično uporabo antimetikov. Antiemetična profilaksa je indicirana v primeru več kot 10% tveganja za pojav slabosti in bruhanja glede na ESMO/MASCC klasifikacijo. Uporabljamo dopaminske antagoniste, 5-HT3- in NK1- antagoniste. Predstavljen je klinični primer mlajšega bolnika s primarnim tumorjem možganov in hrbtenjače. Zdravljen je bil po shemi, podobni VAB, ki je vključevala vinkristin, temozolomid, etopozid, ciklofosfamid in karboplatin. Z večtirno antiemetično profilakso je bila s kemoterapijo povezana slabost dobro obvladana. Pribolniku se je bruhanje, v komibinaciji z drugimi znaki zvišanega intrakranialnega tlaka, pojavilo pri progresu bolezni.</dc:description><dc:publisher>Onkolološki inštitut </dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-23 09:44:13</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>16096</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>