<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=16079"><dc:title>Kardiotoksičnost, povzročena s kemoterapijo</dc:title><dc:creator>Drobnič,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boc,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Unk,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>neželeni učinki</dc:subject><dc:subject>bolniki</dc:subject><dc:subject>sistemsko zdravljenje</dc:subject><dc:description>Sistemsko onkološko zdravljenje lahko povzroča akutno in pozno srčnožilno toksičnost, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja in celokupno preživetje po zaključenem zdravljenju, zato moramo pred začetkom zdravljenja oceniti tveganje za nastanek srčnožilne toksičnosti, upoštevati preventivne ukrepe in v primeru nastanka srčnožilnih zapletov hitro in ustrezno ukrepati. Najpogosteje s kardiotoksičnostjo povezujemo antracikline, ki povzročajo srčno popuščanje. Tveganje za nastanek je odvisno kumulativne doze antraciklinov, zdravljenje pa sledi splošnim smernicam zdravljenja srčnega popuščanja. Fluoupirimidini največkrat povzročajo povratno kardiotoksičnost preko vazospazma koronarnih arterij, kar vodi v relativno ishemijo miokarda. Ob tem lahko pride do netipične angine pektoris, ki se pojavi v mirovanju ali ishemičnih sprememb v EKG, oboje pa mine po prekinitvi zdravljenja. Redkeje se srečamo s kardiotoksičnostjo tudi pri drugih kemoterapevtikih.</dc:description><dc:publisher>Onkološki inštitut</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-17 11:24:08</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>16079</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>