<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=15887"><dc:title>Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Birk,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žagar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lokar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihor,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bric,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlakar,	Miran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadnik,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>radon</dc:subject><dc:subject>pljučni rak</dc:subject><dc:subject>pripisljivi delež</dc:subject><dc:subject>ocena tveganja</dc:subject><dc:description>Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.</dc:description><dc:publisher>Onkolološki inštitut </dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-06 13:26:34</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>15887</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>by Authors</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
