<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=15310"><dc:title>Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelki</dc:title><dc:creator>Djurić,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brajkovič,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Podpeč</dc:subject><dc:subject>Emona</dc:subject><dc:subject>rimska doba</dc:subject><dc:subject>litiotidni apnenec</dc:subject><dc:subject>mikrofaciesna analiza</dc:subject><dc:subject>rimski in novoveški kamnolom</dc:subject><dc:subject>izdelki</dc:subject><dc:description>Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca,  ki  izdanja  v  Podpeči,  in  z  njim  povezanimi  rimskimi  spomeniki,  odkritimi  v  Ljubljani.  V  okviru  pričujočega  dela  smo  skušali  poiskati  oprijemljive  arheološke  in  geoarheološke  dokaze  za  njegov  obstoj.  V  skrajno  severnem  delu  kamnoloma  smo  izvedli  arheološko  sondiranje,  hkrati  pa  natančno  določili  sestavo  apnenca  na  tem  območju  in  v  288  izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih  spomenikov  izdelanih  iz  apnenca,  litološko  identičnega  različkom,  ki  izdanjajo  v  Podpeči.  Ti  različki  se  prostorsko  grupirajo  severno  od  modernega  kamnoloma.  Pri  tem  sicer  ostaja  odprto  vprašanje  pripadnosti  nekaterih  različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega  apnenca.  Rekonstrukcijo  obsega  starega  kamnoloma  omogoča  primerjava  faciesov  izvornih  litostratigrafskih  enot  in  izdelkov,  pa  tudi  historična  analiza  zgodnjih  kartografskih  in  katastrskih  dokumentov.  Analiza  najzgodnejših  izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.</dc:description><dc:publisher>Inštitut za arheologijo ZRC SAZU</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-07-21 13:00:57</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>15310</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
