<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14267"><dc:title>Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Humar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Davor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>Schefferjev klimatski indeks</dc:subject><dc:subject>razkroj</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>padavinski dogodki</dc:subject><dc:description>Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-17 13:45:48</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>14267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>