<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13885"><dc:title>Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>De Groot,	Maarten	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogris,	Nikica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>realizacija možnega poseka</dc:subject><dc:subject>aktiviranje gospodarjenja z gozdovi</dc:subject><dc:subject>zdravje gozda</dc:subject><dc:subject>podlubniki</dc:subject><dc:subject>sestoji smreke</dc:subject><dc:description>Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-14 19:54:38</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>13885</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>