<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13730"><dc:title>Prostorska analiza naravnih plezališč v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rutar,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>naravna plezališča</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>raba tal</dc:subject><dc:subject>lastništvo zemljišč</dc:subject><dc:subject>poudarjenost rekreacijske funkcije</dc:subject><dc:description>Plezanje v naravnih plezališčih postaja čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, vedno več plezalcev pa pomeni vse večje obremenitve naravnih plezališč. V Sloveniji je trenutno registriranih 92 naravnih plezališč, vendar na njihovem območju ni sistematično zbranih in poenotenih podatkov o rabi tal, lastništvu zemljišč ter poudarjenosti funkcij gozdov, zlasti rekreacijske. V članku je bila lega plezališč določena s pomočjo terenskega ogleda ter na podlagi podatkov laserskega skeniranja površja Slovenije. Podatki o legi plezališč so bili združeni z rabo tal, lastniško strukturo območij plezališč in s karto funkcij gozdov na območju. Analize kažejo, da je 88,5 % plezališč v gozdovih, od katerih jih je 76,5 % v zasebni lasti. Plezališča, ki so v gozdovih s poudarjeno prvo stopnjo rekreacijske funkcije, so na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da gozdovi v okolici naravnih plezališč niso prepoznani kot gozdovi s poudarjeno rekreacijsko funkcijo. Zato predlagamo, da se na območju gozdov, kjer so naravna plezališča, ponovno ovrednoti funkcije gozda.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-08 10:48:40</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>13730</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
