<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=11098"><dc:title>70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izzivi</dc:title><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire</dc:subject><dc:subject>Biotehniška fakulteta</dc:subject><dc:subject>pedagoško delo</dc:subject><dc:subject>raziskovalno delo</dc:subject><dc:subject>razvojno delo</dc:subject><dc:subject>obletnice</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-02-29 20:41:51</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>11098</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
